Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen in druge kronične bolezni pomembno vplivajo na zdravje ustne votline. Sladkorna bolezen ali diabetes mellitusdiabetes je kronična bolezen presnove, pri kateri se pojavi stalno zvišana raven glukoze v krvi ali hiperglikemija. Motnje v presnovi glukoze iz krvi v celice povzroča pomanjkanje hormona inzulina ali neodzivnost celic na prisotnost inzulina. Zdravljenje sladkorne bolezni poveča uspeh zdravljenja parodontalne bolezni. Parodontalno zdravje je tesno povezano s stanjem presnove in urejeno glikemijo. Sladkorna bolezen  odločilno učinkuje na stanje tkiv v ustni votlini, zlasti na obzobna tkiva.  Pri sladkorni bolezni prav parodontalna bolezen ali parodontitis predstavlja šesti zaplet.[1] Drugi zapleti so še  retinopatija (bolezni očesne mrežnice), diabetične ledvične bolezni, nevropatija, makrovaskularne bolezni  (bolezni srca in ožilja) in poslabšano celjenje ran.

Kronično vnetje obzobnih tkiv namreč poslabša urejenost glikemije. Povezanost med parodontalno in sladkorno boleznijo je dvosmerna, saj parodontalno zdravljenje prispeva k zmanjšanju vnetij obzobnih tkiv in vpliva na sistemsko zdravje in urejenost glikemije. Kronično vnetje obzobnih tkiv nastane zato, ker se na zobeh nabirajo mehke obloge ali plak, v katerih se razmnožujejo bakterije. Bakterije sčasoma povzročijo poškodovanje dlesni, ki postanejo rdeče, otekle in zakrvavijo na dotik. Vnetje poskuša zajeziti imunski sistem, vendar običajno vnetni mediatorji povzročijo propad obzobnih tkiv, koreninskega cementa, pozobnice in čeljustne kosti. Sčasoma se zobje začnejo majati zaradi izgube čeljustne kosti. Parodontitis z napredovanjem in privede do izgube zob in do sistemskega vpliva, tudi na urejenost glikemije pri sladkorni bolezni.[2]

Sladkorna bolezen, tipi bolezni in parodontitis

Strokovnjaki naštevajo različne tipe sladkorne bolezni:

  • Sladkorno bolezen tipa 1, ki jo povzroči avtoimunski propad celic β trebušne slinavke in pri kateri gre za pomanjkanje inzulina zaradi zmanjšane produkcije tega hormona v trebušni slinavki.
  • Sladkorno bolezen tipa 2, ki je posledica pomanjkljivega izločanja insulina iz celic β trebušne slinavke zaradi njihove degenerativne spremembe ali zmanjšane občutljivosti celic za delovanje insulina v nekaterih tkivih (predvsem mišicah) in preobilnega nastajanja glukoze v jetrih. Gre za stanje, ko celice ne reagirajo na prisotnost inzulina in zaradi tega ne privzemajo glukoze. Narava te različice bolezni je napredujoča in lahko privede do zmanjšanja tvorbe inzulina.
  • Prehodno hiperglikemijo med nosečnostjo ali gestacijsko sladkorno bolezen, ki lahko vodi v diabetes tipa 2 v kasnejših letih.[1],[3]

Znaki sladkorne bolezni in paradontalna bolezen 

Parodontalno bolezen in ustrezno skrb za ustno zdravje obravnavajo tudi Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2, za leto 2016, ki navajajo, da med znaki diabetesa ljudje lahko prepoznamo suha ter pekoča usta, izgubo okusa, ustni zadah, glivične okužbe, slabo celjenje ran, krvavenje iz dlesni, majavost zob in parodontalno bolezen. Dalje smernice navajajo, da se pri napredovani parodontalni bolezni znaki sladkorne bolezni v ustni votlini stopnjujejo, zato je pomembno, da bolniki s sladkorno boleznijo vzdržujejo dobro ustno higieno.

Raziskave zobozdravnikov so ugotovile, da je pri večini bolnikov s parodontalno boleznijo bilo prisotno visoko tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Bolniki s sladkorno boleznijo in s slabo urejenostjo glikemije so bolj dovzetni za vnetja v ustni votlini in vnetja obzobnih tkiv, pogostost vnetij obzobnih tkiv pa narašča po puberteti ter s staranjem bolnikov s sladkorno boleznijo. Pri bolnikih s sladkorno bolezinjo obstaja ne glede na starost večja verjetnost, da bodo zboleli za parodontalno boleznijo ter izgubo alveolarne kosti (t.j. kosti ob zobnih jamicah). Izguba epitelijskega prirastišča pogostejša in večja pri bolnikih s slabo urejenostjo glikemije ter daljšim trajanjem bolezni.[2]

Viri:

[1] Schara, Rok 2011. Obravnava sladkornega bolnika v stomatološki ordinaciji. Zdravstveni vestnik, 66, str. 99-107. Pridobljeno s http://www.zobozdrav-vestn.si/index.php?option=com_docman%20&task=doc_view%20&gid=188

[2] Schara, Rok, Sklaerič Uroš, 2000. Paradontalna bolezen. Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2, leto 2016. Pridobljeno s http://endodiab.si/wp-content/uploads/sites/2/2015/12/20.-Parodontalna-bolezen.pdf

[3] Kristanc, Marjan. 2015. Novosti pri zdravljenju sladkorne bolezni. v: Zagotavljanje varnosti pri bolniku z obolenji pljuč : zbornik predavanj : program za medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege / Golniški simpozij 2015, [Bled, 2. in 3. oktober 2015] Saša Kadivec (Ur.),  Golnik : Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo, 2015, str. 144—146. Pridobljeno s http://www.klinika-golnik.si/uploads/si/strokovna-javnost/strokovne-publikacije/golniski-simpozij-2015-zbornik-predavanj-program-za-ms-in-zt-187.pdf