Pljučne bolezni

Vsaka pljučnica je lahko nevarna bolezen in kljub sodobnemu zdravljenju z antibiotiki je na petem mestu med vzroki smrti. Pri aspiracijski pljučnici, ki jo povzročijo po Gramu negativne anaerobne bakterije iz ustne votline in žrela, pa je smrtnost 30 % in več.[1] Nevarnost aspiracijske pljučnice je velika predvsem pri alkoholikih, starejših nepokretnih bolnikih, bolnikih na intenzivnih oddelkih ali bolnikih po kapi. V njih so ugodni pogoji za razmnoževanje bakterij, ki povzročajo vnetje pljuč, če jih aspiriramo. Aspiracija je postopek, ko z napravo za nižanje atmosferskega tlaka, (to je aspirator), iz bolnikovih dihal izsesamo izločke in morebitne tujke, Tako odstranimo snovi in tujke, ki otežujejo ali celo preprečujejo normalno dihanje. Zobne obloge so rezervoar mikroorganizmov. Zato je pri bolnikih z vnetjem obzobnih tkiv nevarnost, da zaradi aspiriranja sline zbolijo za pljučnico, večja. Encimi in citokini, ki se sprožajo pri parodontalni bolezni, lahko spremenijo epitelij dihalnih poti. S tem omogočijo razraščanje bakterij na njem. Skrb za zdravje zob in obzobnih tkiv ter pravilno ustno higieno je pri rizični populaciji bolnikov pomemben preventivni ukrep pri okužbi pljuč.

Pljučne bolezni in parodontalna bolezen so med seboj povezane

Bakterije v zobnih oblogah, ki se zadržujejo ob robu dlesni, so primarni vzrok za začetek kroničnega vnetja obzobnih tkiv – parodontalne bolezni. Hitrost napredovanja parodontalne bolezni je odvisna od številnih sistemskih dejavnikov, ki vplivajo na obrambno sposobnost organizma. Dokazano je, da tudi vnetna parodontalna bolezen lahko povzroča različne sistemske bolezni. To so: bolezni srca in ožilja, kronično obstruktivno obolenje pljuč in aspiracijska pljučnico ter slaba metabolna urejenost sladkornih bolnikov.

Parodontalna bolezen lahko vpliva na sistemsko zdravje na več načinov:

  • Vnetje se lahko širi iz obzobnih tkiv neposredno v okolico in globlja tkiva.
  • Mikroorganizmi in njihovi produkti lahko pridejo v krvni obtok, kar povzroči vnetje v oddaljenih organih.
  • Vnetni mediatorji lahko preidejo v krvni obtok in prizadenejo oddaljena tkiva (ateroskleroza), lahko pa spremenijo epitelij dihalnih poti ali prebavil in tam ustvarijo pogoje za začetek vnetja.

Vrste pljučnic 

Pljučnice zaradi okužbe z mikroorganizmi delimo na primarne in sekundarne. Primarni sta bakterijska ali atipična pljučnica domačega okolja pri sicer zdravi osebi. V vseh drugih okoliščinah govorimo o sekundarni pljučnici. Na splošno velja, da so dihala zdrave osebe od glasilk navzdol sterilna. Sterilnost spodnjih dihalnih poti zagotavljajo: refleks kašlja, ciliarni epitelij in pljučni makrofagi, ki s svojimi obrambnimi mehanizmi ščitijo pljučno tkivo. Zmanjšana obrambna sposobnost organizma pa vodi v razraščanje mikroorganizmov, poškodbo tkiva in vnetje. Večina pljučnic je posledica aspiracije patogenih mikroorganizmov, ki so normalno prisotni na površini sluznice ust ali žrela. Mikroorganizmi lahko dosežejo spodnje dihalne poti tudi z vdihavanjem okuženih kapljic ali z razširitvijo vnetja v pljuča s krvjo npr. iz kože, prebavil, kosti ali ledvic. Ustne izločke zelo pogosto aspirirajo osebe z zoženo zavestjo. To so ljudje pod vplivom alkohola, mamil ali bolniki z epilepsijo. Ustne izločke aspirirajo lahko tudi bolniki s kronično okvaro požiranja, intubirani bolniki ali starejši nepokretni ljudje. Pri starejših nepokretnih bolnikih, bolnikih na intenzivnih oddelkih ali bolnikih po kapi so pogosto ugotovili vnetje pljuč, povzročeno z aspiriranjem mikroorganizmov iz ustne votline.

Pljučne bolezni lahko povzročijo bakterije v zobnih oblogah

V zobnih oblogah vladajo ugodni pogoji tudi za razraščanje bakterij, ki povzročajo vnetje pljuč. Iz vnetih pljuč so izolirali različne anaerobne ali pogojno anaerobne mikroorganizme, ki so značilni za ustno votlino. Nekateri so uvrščeni  med parodontalno patogene mikroorganizme. Anaerobni bakteriji Actinobacillus actinomycetemcomitans in Porhyromonas gingivalis zavzemata pri napredovali parodontalni bolezni visok odstotek mikroorganizmov v obzobnih žepih.

Ugotovljeno je, da bolniki s parodontalno boleznijo pogosto zbolijo za kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Pri bolnikih s kroničnim vnetjem pljuč ugotovili slabšo ustno higieno, kakor pri bolnikih brez vnetja dihalnih poti. Zaključili so, da tekočina iz obzobnih žepov in slina spirata bakterije iz zobnih oblog, aspiriranje teh ustnih izločkov pa sproži vnetje pljuč. Zato ni nenavadno, da bolniki z napredovalo parodontalno boleznijo pogosteje zbolijo za aspiracijsko pljučnico. Prav tako je  pri starejših ležečih bolnikih ugotovljeno pogosto vnetje pljuč, povzročeno z aspiracijo sline.

Pri pregledu bolnikov s pljučnico so ugotovili, da so anaerobne bakterije iz ustne votline pri slabi polovici bolnikov povzročile vnetje pljuč, zelo pogosto tudi nekrozo pljučnega tkiva ali celo pljučne abscese. Na poskusnih živalih je bilo neposredno dokazano, da vbrizganje anaerobne bakterije Porhyromonas gingivalis povzroči pljučnico in pljučne abscese.

Dejavniki tveganja za nastanek pljučnih bolezni

  • Ob pogojih, ko je povečana možnost aspiracije sline, je večja verjetnost za nastanek vnetja pljuč (alkoholiki, narkomani, bolniki z epilepsijo, starejši nepokretni bolniki, bolniki na intenzivnih oddelkih ali bolniki po kapi).
  • Pri parodontalni bolezni so zobne obloge rezervoar mikroorganizmov. V njih so ugodni pogoji za razmnoževanje bakterij, ki povzročajo vnetje pljuč, če jih aspiriramo.
  • Kajenje poškoduje ciliarne epitelijske celice dihalnih poti in zmanjša njihovo obrambno sposobnost.
  • Zaradi drugih sistemskih bolezni oslabljen organizem je bolj dovzeten za vnetje dihalnih poti.
  • Tudi okolje je pomemben dejavnik. Bolnišnične pljučnice štejemo med sekundarne in se razvijejo zato, ker je pri teh bolnikih kolonizacija in adherenca bakterij v ustni votlini izrazitejša, bakterijska flora pa po sestavi spremenjena.

Sklep 

Iz mehkih zobnih oblog se s tekočino iz obzobnih žepov in s slino spirajo bakterije. Aspiriranje teh ustnih izločkov lahko pri ležečih bolnikih na intenzivnih oddelkih, bolnikih po kapi ali starejših nepokretnih ljudeh v domovih za ostarele povzroči vnetje pljuč. Pri teh bolnikih bi morali zato še bolj skrbeti za zdravje zob in obzobnih tkiv ter pravilno vzdrževanje ustne higiene.

 

Vir:

[1] Milan Petelin  Vpliv parodontalne bolezni na zdravje pljuč Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PVKZXKPM/dfc9e0a2-105a…/TEXT