Kajenje

Kajenje tobaka povzroča številne bolezni, med drugim različne vrste raka, bolezni pljuč ter srčno-žilne bolezni.  Zobozdravniki in ustni higieniki opozarjajo, da pri kadilcih opažajo pogostejša obolenja zob in dlesni. Glavni vzrok bolezni dlesni je prekomerno kopičenje bakterijskih oblog v ustni votlini in nezadostna ali nepravilna ustna higiena. Kadilci so izpostavljeni tveganju, da zbolijo za parodontalno boleznijo. Poleg tega zobozdravniki in ustni higieniki opažajo zmanjšano skrb za ustno higieno ter težavno nego zob, ki se zaradi prisotnosti katrana  in drugih snovi v cigaretah obarvajo rumeno.

Zobozdravniki ugotavljajo, da so kadilci skupina ljudi, pri katerih obstaja večje tveganje za razvoj parodontalne bolezni. Po ugotovitvah raziskav naj bi imeli kadilci v primerjavi z nekadilci v povprečju
globlje obzobne žepe in večje število globokih žepov, večjo izgubo kliničnega prirastišča, pogosteje se pojavlja umik dlesni, imajo večjo izgubo alveolne kosti, večjo izgubo zob in več zob s prizadetimi razcepišči.[1]

Kajenje zmanjša prekrvavitev dlesni

Pri kadilcih so zaradi zmanjšane prekrvavitve dlesni ugotovili manj rdeče dlesni in krvavitve se pojavljajo manj pogosto ali pa so celo  odsotne. Kajenje iz tega razloga pomeni tudi večje tveganje za propad tkiv in zmanjšano obrambno sposobnost. Pogosto kadilci kljub prisotnosti vnetja ustne votline ali  gingivitisa, ki lahko vodi v kronično parodontalno bolezen, ob umivanju zob ne zakrvavijo. Iz navedenega razloga vnetja morda niti ne prepoznajo.

Krvavitev dlesni ob žvečenju, ščetkanju zob ali sondiranju obzobnih žepov je prvi znak vnetja obzobnih tkiv. Vnetje je posledica kopičenja bakterijskih zobnih oblog. Stomatologi pojasnjujejo, da je sulkusna krvavitev je dokaz vnetnega procesa v dlesni. Poleg tega krvavitev ob pregledu obzornih tkiv s parodontalno sondo pomeni prisotnost vnetnega procesa tudi v pozobnici. Po zbranih podatkih zobozdravnikov je krvavitev ob sondiranju pri kadilcih manj pogosta kot pri nekadilcih.[1]

  Bolezni dlesni se lahko preprečuje z ustrezno ustno higieno in obiski ustnega higienika, saj odstranjevanje zobnih oblog – plaka ter čiščenje dlesnih žlebov in medzobnih prostorov lahko učinkovito preprečuje vnetje dlesni in tvorjenje zobnega kamna. Poleg tega obisk ustnega higienika zmanjša tudi od katrana nastalo obarvanost zob.

Vir:

[1] N. Hropot Pleško, R. Gašperšič, U. Skalerič. 2012. Vpliv kajenja na krvavitev ob sondiranju pri bolnikih s parodontalno boleznijo. Zobozdravstveni Vestnik, 67: 11–15.