Bolezni dlesni

Najpogostejše bolezni dlesni in obzobnih tkiv so gingivitis, ki je z zobnimi oblogami ali s plakom povezano vnetje dlesni, ki ga spremljajo krvavitve brez bolečin). Gingivitis lahko vodi v nastanek obzobnih žepov, v katerih se nabirajo zobne obloge ter nastaja zobni kamen. Lahko se razvije v kronični parodontitis ali vnetje dlesni, ki vodi v propad drugih obzobnih tkiv – zobnega cementa, pozobnice in čeljustne kosti ob zobu.[1]

Najpogostejši vzrok za gingivitis ali vnetje dlesni je opustitev čiščenja zobnih oblog in drugih pravilnih in rednih oralno-higienskih ukrepov. Razvije se že po nekajdnevni (3–4 dni) prisotnosti bakterijskih zobnih oblog na kritičnih mestih. Glavna zastojna mesta zobnih oblog so poleg žlebičev in jamic na zobnih površinah, ki so kočljiva za nastanek kariesa ali zobne gnilobe, še medzobni prostori in črta, kjer se prosti rob dlesni dotika zoba.[2]

Parodontalna bolezen velja za kronično vnetje obzobnih tkiv. Nabiranje mehkih zobnih oblog predstavlja ugodne pogoje za razmnoževanje bakterijskega zobnega plaka. Bakterije s svojimi strupi sprva poškodujejo dlesen, ki oteče in pordeči ter zakrvavi na dotik. Ob vnetju se aktivira tudi človekov zaščitni, imunski sistem, ki sicer poskuša omejiti vnetje, vendar se ob tem začne tudi propad tkiv, ki držijo zob v čeljusti (koreninski cement, pozobnica, čeljustna kost) zato se sčasoma obzobni žepi poglabljajo. Mehka stena obzobnega žepa pomeni kronično vneto rano, skozi njo pa vstopajo v krvni obtok bakterije, njihovi strupi in vnetni mediatorji.[3] Pri napredovalem parodontitisu dlesen odstopi, zobje se razgalijo in navidezno podaljšajo, začnejo se majati, njihov položaj se spremeni. Nezdravljena parodontalna bolezen vodi v izgubljanje in izpadanje zob.

Krvavenje dlesni ob umivanju zob ni običajen pojav

Zmotno je prepričanje, da je krvavenje dlesni ob umivanju zob običajno. Nasprotno, krvavitve dlesni so znak vnetja, ki lahko vodi v kronične bolezni dlesni. Krvavitve in vnetje dlesni ter obzobnih tkiv običajno napredujejo brez bolečin, dlesni pa krvavijo na dotik, ob ščetkanju zob ali žvečenju hrane. Pri kadilcih so zaradi zmanjšane prekrvavitve dlesni krvavitve navadno odsotne. Kajenje pomeni tudi večje tveganje za propad tkiv in zmanjšano obrambno sposobnost. Raziskave so pokazale, da se bolezni dlesni lahko preprečuje z ustrezno ustno higieno in obiski ustnega higienika, saj odstranjevanje zobnih oblog – plaka ter čiščenje dlesnih žlebov in medzobnih prostorov lahko učinkovito preprečuje vnetje dlesni in tvorjenje zobnega kamna.

Ljudje lahko s pravilno ustno higieno skrbimo za zdravje ustne votline in lahko preprečujemo bolezni zob. Učenje pravilnih postopkov ustne higiene in dosledna skrb za njihovo izvajanje sta tako neizogibna za ustno zdravje ter preprečevanje parodontalne bolezni. Tudi osebe z razvito parodontalno boleznijo lahko z ustno higieno preprečijo napredovanje bolezni. Za preprečevanje bolezni dlesni, ki vodi v kronično parodontalno bolezen, je ključna skrb za ustrezno ustno higieno in zdravje ustne votline ter zob.

Viri:

[1] Šetar, A., Knehtl, D., Košir, K., & Kavalar, M. (2009). Preventiva parodontalne bolezni. Pridobljeno s http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/a8f804fbd26d4f96b746b44ec0d9ff8e.pdf

[2] Mikuž, A. (2010). Parodontalna bolezen : lahko jo preprečimo. Vita : zdravstvenovzgojna revija, 72(16), 17–18. Pridobljeno s http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=5673

[3] Petelin, M. (2005). Osteoporoza in parodontalna bolezen. Vita : zdravstvenovzgojna revija, 47(11), 11–12. Pridobljeno s http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=5940